Pastinak (Pastinaca sativa), tako kot korenje, spada v družino zelene. Raziskovalci ga uvrščajo med arheofite, zelenjava ne prihaja iz Poljske. Čeprav ga je enostavno zamenjati za peteršilj, je veliko manj priljubljen kot peteršilj. Skozi leta so ga uporabljali predvsem kot živalsko krmo, v zadnjem času pa se je zaradi svojih visokih zdravstvenih in zdravilnih lastnosti vrnil v korist. Vredno je poskusiti gojiti doma in ga uvesti v svojo prehrano.
Če iščete več navdiha z vrtno zelenjavo, smo ga za vas pripravili tukaj.
Značilnosti in sorte pastinaka
Pastinak - značilnosti
Pastinak spada v družino zelene. Divje oblike pastinaka najdemo v Aziji, Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Evropi. Pasternak je znan že od antičnih časov, na Poljskem pa se o njem že nekaj let sliši malo. Pastinak se uporablja predvsem kot živalska krma, najdemo pa ga tudi v zelenjavni trgovini in na lokalnih trgih. Ker pa je tam redek in težko najden primerek, je pridelovanje lastne zelenjave dobra ideja. Pastinak (pastinaca sativa) na Poljskem velja za zelenjavo, podobno peteršilju. Da ne bi postali žrtev napake ali nepoštenih prodajalcev, bi morali biti sposobni rešiti dilemo: pastinak in peteršilj. Ne smemo pozabiti, da listi pastinaka niso užitni listi. Recepti za jedi, pa tudi infuzije in drugi zdravilni izvlečki z njegovo uporabo nas bodo rešili številnih zdravstvenih težav. Preverite tudi termofilna zelenjava.
Sorte pastinaka
Pastinak (pastinaca sativa) izvira iz družinskega dežnika (Umbelliferae). Na Poljskem obstaja veliko sort pastinaka, spodaj naštetih pa je le nekaj. Pol dolgi beli pastinak je sorta z vegetacijskim obdobjem približno 210 dni, priporočljiva za gojenje za potrebe trga sveže zelenjave in kot surovina za pridelavo suhe zelenjave. Njegove stožčaste bele mesnate korenine so dolge do 25 cm. Te rastline lahko prezimijo na polju. Okrogli beli pastinak je zgodnja sorta, ki jo poleti gojimo za opremo. Ima skoraj okroglo korenino. White Gem je srednje zgodnja sorta, namenjena tudi dobavi sveže zelenjave in pridelavi suhe zelenjave. Oblikuje stožčaste korenine, dolge 25-30 cm in premera približno 5 cm na dnu. Te korenine imajo kremno belo kožo in belo meso, ki ne potemni.
Pravilno gojenje pastinaka
Kako gojiti pastinak? Gojenje pastinaka ni zapleteno. Edina težava je lahko dolg vznik semen in kratka kalitev (to je dveletna rastlina). Pastinak sejemo neposredno v zemljo, v vrstah v presledkih 20-40 cm (zgornja meja bo primernejša, saj pastinak raste in je velika zelenjava). Gojenje v lončkih je ideja, ki jo je treba opustiti. Pastinak ima raje humusna tla, rodovitna z visoko vlažnostjo in nevtralnim pH7. Seje se plitvo do globine 0,5-1,5 cm (največ 3 cm). Najbolj primerno je sejati pastinak v drugem letu po gnoju, če pa ga ni - tudi gojenje ne bo nemogoče. Nato je treba tla hraniti s kompostom. Zelenjava prenaša nizke temperature in celo zmrzali. Najbolj optimalna temperatura za dober razvoj pa bo od 16 do 18 stopinj Celzija.
Primerno obdobje setve je pozna jesen in zima ter začetek pomladi (november, december, februar, marec, druga polovica aprila). Ko začnejo semena kaliti in se pojavijo prvi listi (po 14-28 dneh), pride do prekinitve, pri čemer rastline zapustijo vsakih 7-8 cm. V vročem vremenu, v obdobju od julija do septembra, je treba zemljo obilno zalivati, da lahko korenine svobodno povečajo svoj volumen. Pridelek bo žetev prinesel konec oktobra ali v prvi polovici aprila. Pridelke lahko hranimo približno pol leta pri 0 ° C in relativni vlažnosti zraka 95%. Če vas zanima tudi gojenje zelja na vašem vrtu, nekaj nasvetov boste našli v tem članku.
Lastnosti pastinaka
Pastinak je zelenjava, bogata z vitamini in minerali. Zaradi edinstvenih zdravilnih lastnosti ga je vredno uvesti v svojo prehrano. Pastinak vsebuje kumarinske spojine, izjemno dragocene za zdravje, ki pozitivno vplivajo na prebavo. Furanokumarini, vključno s ksinatoksinom in bargaptenom, izboljšujejo prebavo.
Pastinak je bogat vir vlaknin in kalija. Znano je tudi, da vsebuje veliko vitaminov C in B, vključno s folno kislino. Zelenjava ima diuretični, protivnetni in sproščujoč učinek. Pastinak je cenjen tudi zaradi visoke vsebnosti eteričnih olj, rastlinskih maščob, flavonoidnih glikozidov in sladkorjev.
Pastinak in prehrana
Kako lahko pastinak res vpliva na naše zdravje? Ena od njegovih lastnosti je izboljšanje apetita. To je posledica furanokumarinov, ki pred obrokom spodbujajo apetit in izločanje želodčnih sokov. Tudi pastinak izboljša presnovo. Poleg tega vas pastinak po zaužitju ohranja sito še dolgo in vsebuje malo kalorij, kar vam lahko pomaga pri izgubi teže.
Zelenjava bo tudi koristno prehransko dopolnilo za ljudi, ki trpijo zaradi visokega krvnega tlaka. Pastinak jih znižuje in zmanjšuje tudi tveganje za prekomerno telesno težo in aterosklerozo. Koren pastinaka preprečuje škodljive spremembe v žilah.
Zdravilne lastnosti pastinaka
Diuretični in protivnetni učinek pastinaka bo pripomogel k čiščenju ledvic in sečil iz usedlin. To pa bo podpiralo bolezni, ki jih povzročajo ledvični kamni.
Pastinak je zelenjava, ki jo bodo cenile predvsem ženske. Zaradi diastoličnega učinka bo pomagal pri lajšanju bolečih menstrualnih krčev. Pomiril bo tudi stres, živčno napetost in pomagal pri težavah z zaspanjem.
Tudi pastinak nam lahko pomaga pri boju proti prehladu. Ta učinek zelenjava ni dolžna ničesar, na primer vitaminu C, ki pozitivno vpliva na imunski sistem. Pastinak bo torej v zimskih mesecih poleg limone in ingverja odličen dodatek k prehrani. V ta namen ga lahko uporabite tudi v obliki naravnega mazila. Pomagal bo v boju proti okužbi in se znebil kašlja in vnetih mišic.
Vredno je poseči po receptih jedi iz pastinaka, ki bodo pri številnih tegobah pozitivno vplivale na naše zdravje. Ali pa vas morda tudi zanima bela repa na vrtu?
Peteršilj in peteršilj
Kako ločiti pastinak od peteršilja? Ta zelenjava je podobna peteršilju, zato se včasih pastinak zamenjuje s pastinakom. Tako so si podobni, da bi morali za rešitev dileme med pastinakom in peteršiljem biti pozorni na njihove posebne lastnosti. Korenina pastinaka je mehkejša od peteršilja in na konici okrogla. Obe rastlini izhajata iz rastline zelene. Imajo liste od tal in belo skladiščno korenino. Njihova socvetja so dežnikasta in se pojavijo v drugem letu življenja rastline.
Ena razlika je v tem, da peteršilj cveti belo, pastinak pa rumeno. Njihovi listi se med seboj popolnoma razlikujejo. Pastinak ima velike, enojne pernate liste z nazobčanimi robovi, listi peteršilja pa so veliko bolj pernati in imajo dvojne ali trojne veje. Njihovi peclji se pri dnu razširijo. Užitni listi so listi peteršilja, medtem ko uživanje pastinaka ni priporočljivo, saj lahko povzročijo draženje zaradi prisotnosti fototoksičnih derivatov kumarina. Ker pa pri nakupu zelenjave v trgovini običajno dobimo korenino brez listov, saj ni užitna, nam razlikovanje med njimi ne bo nujno pomagalo, da se izognemo zmedi. Bodite pozorni na kraj, iz katerega rastejo listi - pastinak ima votlino s temno obrobo, ki je pri peteršilju manjka. Peteršiljevi listi so tudi širši na dnu. Ali pa vas morda tudi zanima koleraba na vrtu?
Peteršilj in peteršilj se po okusu razlikujejo. Peteršilj je bolj začinjena zelenjava. Pastinak vsebuje več sladkorjev, zato je slajšega in blažjega okusa. Razliko je mogoče čutiti tudi v vonju - peteršilj ima rahlo orehasto aromo, pastinak - sladkast, bolj podoben korenčku, s katerim je soroden. Okus pa ima tudi rahlo orehast priokus. Nekateri ga imenujejo janežev koper. Obe zelenjavi vsebujeta podobno količino hranil - tako pastinak kot peteršilj vsebujeta veliko kalija. Peteršilj pa vsebuje več vitamina C in folne kisline. Peteršilj naj bi imel svetlobne in diuretične lastnosti, pastinak pa pomirjujoč.